Poskusi sesti na rob bazena, medtem ko drobne snežinke tiho pristajajo na laseh in jih topla para spet raztaplja. Kontrast med hladnim zrakom in žametno vodo prebudi občutke, ki jih pogosto potisnemo na stran. Namesto dosežkov štejejo utripi tišine, neprisiljen nasmeh, poln pogled. Ko pogledaš v hribe, postanejo misli prosojne, kot bi jih voda nežno izpustila iz svojih dlani.
Mnoge hiše toplote uporabljajo lokalni les, kamnite talne plošče in velike steklene stene, ki puščajo svetlobo, a varujejo zavetje. Narava ni kulisa, temveč sostanovalka, ki s svojo prisotnostjo umiri govorico telesa. Ko prehajaš med prostori, opaziš, kako materiali šepetajo o potrpežljivosti, staranju in ciklih. V takšnem okolju čuječnost ni vaja, temveč spontano vračanje k razumu kože in diha.
Preden vstopiš v bazen, poskusi z enostavnim štetjem: štiri korake vdih, šest korakov izdih, dlani na rebra, pogled mehak. Višinski zrak osveži zaznavo, zato bo počasni ritem hitro pripeljal toplino do prstov. Če misel odtava, jo nežno pospremi nazaj k telesu. V nekaj minutah začutiš mirno širino, ki ostane s teboj, tudi ko se vrneš v vodo.
All Rights Reserved.